Dobrodošla, dobrodošel v moj pisani svet! Čeprav se je koncept Studia Limona rodil precej hitro in spontano, je bila sama ideja gotovo že dolgo v meni. Že kot majhna punčka sem bila zelo ustvarjalna in ob tem neizmerno uživala. Ustvarjalnost sem našla povsod: v preprostih risbah, pisanju zgodbic in pesmi, v sestavljanju križank kot presenečenje za atija, ko se je vračal s poslovnih poti, in seveda v oddaji Art Attack (se ga še spomnimo?). Na nek način je bila ustvarjalnost položena v zibelko, hkrati pa sem od malih nog dobila ogromno podpore. Starši so vse moje risbice ponosno razstavljali, tiskali liste in spenjali prave male knjigice. Za to jim bom vedno hvaležna.
V srednji šoli se je kreativnost nekoliko izgubila med matematičnimi nalogami in učenjem, zato sem še danes hvaležna sebi, da nisem šla študirat nekaj, kar so drugi pričakovali od mene, ampak nekaj, za kar sem čutila, da me bo spet povezalo z ustvarjalnostjo. Odločila sem se za likovno pedagogiko, z idejo, da bom razvijala znanje in pot nadaljevala v smeri pomoči z umetnostjo oziroma, kot pogosto slišimo, likovne terapije. In to še vedno ostaja moja končna vizija.
Morda se tega velikokrat ne zavedamo, ampak ustvarjalni proces ima prav posebno moč. Posamezniku vrača samozavest, krepi občutek lastne vrednosti in povezuje skupnost. Prava magija! To izkušnjo želim omogočiti vsem. Tako je nastal tudi Studio Limona – iz želje, da delim svet ustvarjalnosti. Ne kot najboljša umetnica na vseh področjih, ampak kot mentorica. Kot varen prostor, kjer se lahko vsak izrazi točno tak, kot je.
Velikokrat me tudi vprašate: Studio Limona? Od kod to ime? Morda kdo pričakuje kak “kisel” odgovor ali povezavo z rekom o limonadah ... a odgovor je prav preprost. Ko sem kupovala domeno, sem razmišljala, kakšno ime naj izberem. Želela sem slovenske besede, nekaj, kar odpira vrata raznolikim ustvarjalnim tehnikam, nekaj, kar imam preprosto rada. In to je skrivnost: obožujem limone! Obožujem njihovo svežino, vonj, kislost. Stisnem jih na vse jedi (okej, mogoče ne na pico). In kaj je lepšega kot nekaj preprostega, kar te razveseli?
Zanimivo je, da nikoli nisem zastavila jasnega cilja, ki bi mu strateško sledila. Takrat sploh še nisem vedela, kaj pravzaprav hočem, niti kako bom do tja prišla. In potem sem po naključju naletela na projekt PONI (Podjetno nad izzive). Prijavila sem se, prepričana, da itak ne bom sprejeta, a vseeno odločena, da dam odpoved v šolstvu in poskusim nekaj novega.
Zakaj sem se tako odločila? Ker sem si želela nekaj več. Hotela sem se preizkusiti, uriti možgančke, videti, česa sem sposobna. Verjela sem v svojo idejo, prepričana, da lahko umetnost pomaga ljudem. In to je bilo vse, kar sem takrat potrebovala. Kar zanimivo, glede na to, da običajno vedno sprejemam zelo varne odločitve.
Takoj po oddani prijavi sem odšla na daljše potovanje na Norveško. S fantom sva spala v avtu, raziskovala Lofote, in nekega večera, ko sva sedela na zložljivih stolčkih ob avtu, je prišel mejl: sprejeta sem! Solze šoka in veselja! Takrat sem res začutila, koliko mi je to pomenilo. Verjela sem, da je to priložnost, ki me bo peljala proti cilju.
In res – prišla sem nazaj v Slovenijo, čez teden dni že vstopila v Kovačnico Kranj, spoznala skupino mentorjev in soPONI-jev. Skupaj smo preživeli štiri mesece, ki mi bodo vedno ostali v spominu. Fantastični posamezniki, pravi prijatelji, svetovalci, pomočniki. Vsem iz srca želim uspešno poslovno pot! V teh štirih mesecih se je ustvarilo vse: od same ideje, prve MVP spletne strani (ne znate si predstavljati stiske, ko nekaj objaviš, čeprav še ni popolno), do prvih preizkušenj delavnic. Bilo je ogromno vzponov in še več padcev. A ravno padci so me največ naučili: vztrajati, testirati, ne jemati stvari preveč osebno.
Vse to se je zgodilo v manj kot letu dni – in zdaj smo tu. Pred otvoritvijo novega prostora, na pragu uresničitve sanj. Hvaležna sem prav vsakemu, ki mi je zaupal in mi dal priložnost, še preden sem si jo dala sama. Hvala vam, vsem mojim limoncam, ker mi pomagate uresničevati sanje. Hvaležna sem, da sem lahko del vašega prostega časa, in se že veselim vsega, kar še prihaja!
Ustvarjalni pozdrav,
Ana